V starem Rimu so praznovali praznik Saturnalije. Trajal je od 17. do 23. decembra.
Ta praznik je bil posvečen bogu Saturnu, bogu poljedeljstva, vinogradništva in sadjarstva. Sin Jupiter, ga je pregnal z gore Olimp in sam je postal bog vseh bogov. Saturn pa je nekaj časa taval po svetu in končno prišel v Italijo, kjer je zavladal Laciju (lat. Latium). Ljudi je poučil o poljedeljstvu. Prinesel jim je le dobro, zemlja je v tem času dala sadove brez večjega truda, zato so ljudje to dobo poimenovali zlata doba. Vsi so živeli v miru in zato so Saturnu posvetili Saturnalije.
Se zdi kot pravljica? Saj je, a nič zato.
Na ta dan so lahko sužnji malo poležavali, se odpočili in delali stvari, ki so jim pasale. No, do neke mere. Seveda je moral nekdo skuhati večerjo in pospraviti. To, pa težko verjamem, da so delali gospodarjiin gospodarice.
Sužnji so si nadeli čepico - pilleus, in s tem nakazali, da so svobodni.
