Schola Romana - rimska šola

Šolski dan se je za otroke v Rimu pričel v zgodnjih jutranjih urah in se končal pozno popoldne. Tudi rimski otroci so se učili.
Sprva je oče poučeval dečke pisati in brati, skupaj sta spoznavala rimske zakone in običaje. K temu je spadalo tudi spoštovanje in čaščenje bogov. Dečki so morali poznati tudi orožje in se s tem pripravljali od malih nog na vojaško službo. Pater familias se je zavzemal za to, da je dečku predstavil rimske vrednote - virtutes: oče naj bi bil popoln vzor skromnega, pobožnega (do oblasti in bogov), resnega in značajsko neomajnega Rimljana.
Matere so prevzele vzgojo deklic, ki so se naučile vse o gospodinjskih delih (kuhanje, pospravljanjem tkanje, šivanje...).

Nastanek prave šole v Rimu je povzročil prihod grških sužnjev, ki pa so bili izobraženi in zato so postali učitelji. Kljub njihovi izobraženosti niso bili spoštovani. Tudi plača je bila slaba.

Večinoma je pouk potekal na prostem, na stebriščih. Če so bili v "učilnicah", so bile to majhne sobe, kjer je bilo zatohlo zaradi oljenk, ki so jih otroci prinesli s seboj, da so si razsvetljevali pot. Na stenah so imeli podobe pesnikov, verze Homerjevih pesnitev - Iliade in Odiseje, reliefe, ipd.
Magister ludi - učitelj v osnovni šoli - je otroke učil brati, pisati in računati. Računali so s pomočjo kamenčkov. Učenci so v šolo prinašali 2 pomembna pripomočka:

- STYLUS - kovinski ali slonokoščeno pisalo (na eni strani ostro za pisanje, na drugi pa sploščeno za ravnanje voska,
- TABULA CERATA - povoščena tablica, na katero so pisali s stilusom. Več tablic so lahko z vrvico zvezali skupaj in dobili "zvezek".

Učitelji so disciplino vzdrževali s palico.

Z dvanajstim letom se je šolanje za deklice in večino dečkov končalo.

Gramatik - učitelj v srednji šoli -  je poučeval peščico dečkov starih 12 let, ki so se učili sloivnico in književnost latinščine in grščine. Poleg tega je bil poudarek na poznavanju mitologije, zgodovine,... Besedil so se učili na pamet in se naučili veščin recitiranja.

Retor pa je poučeval dečke iz premožnejših družin, ki so bili stari 16 let. Učil jih je govorništva in javnega nastopanja. Teme so bile izmišljene, distancirane od resničnosti. Na tej stopnji izobraževanja so spoznavali filozofijo, matematiko in astronomijo. Znano je, da so bili rimski govorniki poznavatelji vseh področij, razgledani in izobraženi ljudje.

Seveda pa so premožnejši Rimljani poznali tudi to, kar danes imenujemo fakulteta - šolali so se v grških filozofskih šolah, kjer so spoznavali zakladnico grškega znanja - ddramatika, poezijo, logiko, matematiko in filozofijo.