Ekskurzija v Rim in Pompeje, 4.11.2010

Na ekskurzijo v Rim smo odšli 4. novembra 2010 ob 4.00 zjutraj.

Po uri in pol vožnje smo prestopili slovensko – italijansko mejo in tam se je vodenje uradno začelo. Ga. Alenka nas je uvedla v Italijo preko njene zgodovine in kar veliko podrobnosti italijanskih pokrajin z njihovimi značilnosti.

Po nekaj postankih na bencinskih črpalkah, kjer so se dijaki lahko osvežili s spremuto (pijača iz stisnjenih pomaranč), drugi so se zbudili s kavo, smo prispeli do hotela, kjer smo se nastanili.  Ob 15.00 smo odšli proti centru Rima z načrtom, da bi si ogledali rimske forume in katakombe. Vse to se je spremenilo, ko smo prišli na obvoznico. Potrebovali smo namreč tri ure, da smo lahko prišli iz gneče. Ni nam ostalo veliko časa, saj je bila gneča tudi v samem centru Rima, zato smo se odpravili na sprehod po nočnem Rimu.
Nato smo občudovali osvetljen Angelski grad, sodno palačo,... Prišli smo do trga Navona in tam videli osvetljen Berninijev vodnjak 4 rek – Nil, Ganges, La Plata in Donava. Nasproti vodnjaku stoji cerkev sv. Neže. Pot smo nadaljevalo proti Panteonu, občudovali steber na katerem so upodobljeni pohodi Agripe, metali smo kovance v vodnjak “Fontana di Trevi” in posedeli nekaj minut na Španskih stopnicah.
Ko smo prišli v hotel, smo pojedli obilno večerjo; dijaki po predjedi (testenine) niso mogli več nadaljevati. Noč ki je sledila je bila mirna, zato smo zjutraj lahko zgodaj odšli na pot.
5. novembra nas je pot vodila v katakombe, kjer smo pod dobrim in simpatičnim vodenjem g. Lojzeta, predstavnika salezijancev iz Rakovnika, preživeli eno uro v katakombah.
Čakal nas je še vedno sam Rim. Najprej smo šli svojo resnicoljubnost preveriti k „ustom resnice“ in, k sreči, vsi od tam odšli s celimi rokami. Nato smo prišli do Maksencijevega gledališča, se vzpenjali po Michelangelovem stopnišču do vrha Kapitolinskega griča. Tam smo ugotavljali kdo bo prvi prepoznal kip Marka Avrelija na konju, kdo bo znal povedati kaj o goseh, ki so obvarovale Rimljane pred Galci. Hkrati smo prebirali napise na kipih Dioskurov, Kastorja in Poluksa.
Vodička nas je šaljivo poučila, da SPQR (Senatus PoupulusQue Romanus = senat in rimsko ljudstvo) služi Rimljanom tudi za norčevanje iz samih sebe, ko pravijo: Sono Sporchi Questi Romani.

Z vrha Kapitolinskega griča smo si ogledali Forum, ki nam ga je ga. Alenka podrobno predstavila. Potem smo se peš odpravili proti Panteonu, ki smo si ga imeli čas ogledati tudi znotraj.

Latinski večer

 Letošnji latinski večer se je odvil 5. aprila. Pri pripravi so sodelovali dijaki 1.b in 2.b letnika.

Dijaki 1. letnika so uprizorili skeč kar v latinščini, s katerim so pokazali, kako pomembna je natančnost pri latinskem jeziku. Ostareli duhovnik je namreč naslavljal papeža kot žensko,
kar pa papežu ni bilo preveč po volji.

Nelagoden položaj sta umirili dijakinji, ki sta z branjem Ovidijevih lepotnih nasvetov svetovali pevkam, kako se pripraviti na pevski nastop. Slednje so nam kasneje ob spremljavi kitare zapele Katulovo pesem Uživajva ljubezen Lesbija na melodijo Knockin' on heavens door.

Dijaki so z igro ponazorili, da lahko Ovidijevi nasveti pomagajo tudi pri osvajanju deklet. Dijak klasične gimnazije je bil zelo uglajen in je dekle zlahka povabil na zmenek. Dijak splošne gimnazije pa se je moral najprej naučiti klasičnega osvajanja, ki dekletom še vedno ugaja, kljub modrenim časom. Na tak način je lahko svojo izvoljenko povabil na zmenek. Pomembno je, da mu je s pomočjo prijatelja, ki obiskuje klasično gimnazijo, to tudi uspelo.

Zopet so nas s svojimi glasovi ob spremljavi kitare razveselile dijakinje, ki so odpele Horacijevo pesem Carpe diem na melodijo The house of the rising sun.

Nato pa je sledil še dramski dodatek, ko so dijaki uprizorili odlomek Plautove komedije Aulularia ali Komedija o loncu.

Vse skupaj je po koncu prireditve čakala še polna miza polna antičnih dobrot, ki so jih pripravili dijaki.

Na hodniku je bila tudi razstava z imenom »PROVERBIA LATINA IN IMAGINE«. Ogledali smo si lahko stripe, ki so jih dijaki 2.b letnika risali na temo latinskih pregovorov pod mentorstvom prof. Mateja Plestenjaka.

Zahvaljujem se vsem dijakom in vsem, ki ste prišli na letošnji antični večer. Upam, da so vas dijaki dovolj navdušili, da se antičnega večera udeležite tudi prihodnje leto, ko bo na vrsti nov program in nova igralska zasedba.