Po uri in pol vožnje smo prestopili slovensko – italijansko mejo in tam se je vodenje uradno začelo. Ga. Alenka nas je uvedla v Italijo preko njene zgodovine in kar veliko podrobnosti italijanskih pokrajin z njihovimi značilnosti.
Po nekaj postankih na bencinskih črpalkah, kjer so se dijaki lahko osvežili s spremuto (pijača iz stisnjenih pomaranč), drugi so se zbudili s kavo, smo prispeli do hotela, kjer smo se nastanili. Ob 15.00 smo odšli proti centru Rima z načrtom, da bi si ogledali rimske forume in katakombe. Vse to se je spremenilo, ko smo prišli na obvoznico. Potrebovali smo namreč tri ure, da smo lahko prišli iz gneče. Ni nam ostalo veliko časa, saj je bila gneča tudi v samem centru Rima, zato smo se odpravili na sprehod po nočnem Rimu.Nato smo občudovali osvetljen Angelski grad, sodno palačo,... Prišli smo do trga Navona in tam videli osvetljen Berninijev vodnjak 4 rek – Nil, Ganges, La Plata in Donava. Nasproti vodnjaku stoji cerkev sv. Neže. Pot smo nadaljevalo proti Panteonu, občudovali steber na katerem so upodobljeni pohodi Agripe, metali smo kovance v vodnjak “Fontana di Trevi” in posedeli nekaj minut na Španskih stopnicah.
Ko smo prišli v hotel, smo pojedli obilno večerjo; dijaki po predjedi (testenine) niso mogli več nadaljevati. Noč ki je sledila je bila mirna, zato smo zjutraj lahko zgodaj odšli na pot.
5. novembra nas je pot vodila v katakombe, kjer smo pod dobrim in simpatičnim vodenjem g. Lojzeta, predstavnika salezijancev iz Rakovnika, preživeli eno uro v katakombah.
Čakal nas je še vedno sam Rim. Najprej smo šli svojo resnicoljubnost preveriti k „ustom resnice“ in, k sreči, vsi od tam odšli s celimi rokami. Nato smo prišli do Maksencijevega gledališča, se vzpenjali po Michelangelovem stopnišču do vrha Kapitolinskega griča. Tam smo ugotavljali kdo bo prvi prepoznal kip Marka Avrelija na konju, kdo bo znal povedati kaj o goseh, ki so obvarovale Rimljane pred Galci. Hkrati smo prebirali napise na kipih Dioskurov, Kastorja in Poluksa. Vodička nas je šaljivo poučila, da SPQR (Senatus PoupulusQue Romanus = senat in rimsko ljudstvo) služi Rimljanom tudi za norčevanje iz samih sebe, ko pravijo: Sono Sporchi Questi Romani.