SATURNALIA

V starem Rimu so praznovali praznik Saturnalije. Trajal je od 17. do 23. decembra.

Ta praznik je bil posvečen bogu Saturnu, bogu poljedeljstva, vinogradništva in sadjarstva. Sin Jupiter, ga je pregnal z gore Olimp in sam je postal bog vseh bogov. Saturn pa je nekaj časa taval po svetu in končno prišel v Italijo, kjer je zavladal Laciju (lat. Latium). Ljudi je poučil o poljedeljstvu. Prinesel jim je le dobro, zemlja je v tem času dala sadove brez večjega truda, zato so ljudje to dobo poimenovali zlata doba. Vsi so živeli v miru in zato so Saturnu posvetili Saturnalije.

Se zdi kot pravljica? Saj je, a nič zato.

Na ta dan so lahko sužnji malo poležavali, se odpočili in delali stvari, ki so jim pasale. No, do neke mere. Seveda je moral nekdo skuhati večerjo in pospraviti. To, pa težko verjamem, da so delali gospodarjiin gospodarice.

Sužnji so si nadeli čepico - pilleus, in s tem nakazali, da so svobodni.

FAMILIA ROMANA

Playmobil slikovni prikaz rimske družine:
http://www.slide.com/r/YoxyqzZw3D9ZG1D2bGM8vJjOyS8Az-yT?previous_view=lt_embedded_url

Ekskurzija v Poreč in Pulo, oktober 2011

V sredo, 28. septembra 2011, smo se, dijaki 2. In 3. letnika klasične gimnazije, odpravili na dvodnevno ekskurzijo v Poreč in Pulo.

0b 7. uri smo se odpravili iz Škofje Loke, sledila je vožnja do Črnega kala in prečkanje slovensko-hrvaške meje.

Po kratkem postanku smo dospeli do Poreča, turističnega mesta z 10.500 prebivalci (ta številka se v poletni sezoni celo podvoji). Spoznali smo se z našo vodičko, ki je sicer govorila v hrvaščini, vendar je dobro opravila svoje delo. V Poreču so se sprehodili ob obali, občudovali bogato okrašeno Evfrazijevo baziliko, ki je uvrščena tudi na Unescov seznam kulturne dediščine, si ogledali Trg Marafor (MARS +FORUM), stari del mesta z cardo maximus in decumanus maximus – glavnima dvema smerema cest  v takratnih antičnih mestih in imeli prosti čas za kosilo.

Marafor

Marafor

Neptunov forum

Napis na vhodu v Evfrazijevo baziliko

Strop nad krstilnico

Krstilnica v Evfrazijevi baziliki

Eden izmen mozaikov v Evfrazijevi baziliki

mozaiki na dvorišču Evfrazijeve bazilike

Mozaik s škofom Evfrazijem ki nosi maketo bazilike

Mozaik apside v Evfrazijevi Baziliki

Po ogledu Poreča je sledila vožnja mimo Limskega kanala do Pule, kjer smo se nastanili v hotelu in prosti čas izkoristili za kopanje v hotelskem bazenu, najpogumnejši pa so se podali v morje (kjub opozorilom na meduze :).

Sledila je okusna večerja, kratek večerni obisk mesta in nočitev.

Naslednji dan smo po zajtrku zapustili hotel in se odpravili na ogled Pule, kjer smo si najprej ogledali znameniti Amfiteater, ki je nekoč sprejel 20 000 gledalcev, danes (v njem potekajo razne prireditve, koncerti)le še 5000. Pula se ponaša še z mnogimi ostanki rimskega imperija: Herkulova vrata, Dvojna Vrata, Rimski forum, Slavolok Sergijcev, malo rimsko gledališče, Avgustov tempelj… 

Amfiteater v Puli

Notranjost amfiteatra

Ogromni kamniti bloki spojeni s svincem (v Pulski areni)

Amfore za shranjevanje vina, olivnega olja, oliv, raznih omak (v muzeju pulske arene)

Dvojna vrata

Amfiteater v Puli

Forum, Avgustov tempelj

Ostanki Agripinine hiše (mati cesarja Nerona)

Mozaik kaznovanja Dirke (odkrit ob bombardiranju Pule v 2. svetovni vojni)

Slavolok Sergijevcev

Avgustov tempelj (korintski stebri)

Avgustov tempelj (zadaj)

 Po sprehodu skozi mesto in prostem času smo se odpeljali  do Rovinja, kjer smo naredili še krajši postanek.

Rovinj

Ekskurzija je bila dobro organizirana in zadovoljni smo se odpeljali proti Škofji Loki, kamor smo prispeli v večernih urah.

Dijaki 3.b (klasični oddelek Gimnazije Škofja Loka)

Ekskurzija v Rim in Pompeje, 4.11.2010

Na ekskurzijo v Rim smo odšli 4. novembra 2010 ob 4.00 zjutraj.

Po uri in pol vožnje smo prestopili slovensko – italijansko mejo in tam se je vodenje uradno začelo. Ga. Alenka nas je uvedla v Italijo preko njene zgodovine in kar veliko podrobnosti italijanskih pokrajin z njihovimi značilnosti.

Po nekaj postankih na bencinskih črpalkah, kjer so se dijaki lahko osvežili s spremuto (pijača iz stisnjenih pomaranč), drugi so se zbudili s kavo, smo prispeli do hotela, kjer smo se nastanili.  Ob 15.00 smo odšli proti centru Rima z načrtom, da bi si ogledali rimske forume in katakombe. Vse to se je spremenilo, ko smo prišli na obvoznico. Potrebovali smo namreč tri ure, da smo lahko prišli iz gneče. Ni nam ostalo veliko časa, saj je bila gneča tudi v samem centru Rima, zato smo se odpravili na sprehod po nočnem Rimu.
Nato smo občudovali osvetljen Angelski grad, sodno palačo,... Prišli smo do trga Navona in tam videli osvetljen Berninijev vodnjak 4 rek – Nil, Ganges, La Plata in Donava. Nasproti vodnjaku stoji cerkev sv. Neže. Pot smo nadaljevalo proti Panteonu, občudovali steber na katerem so upodobljeni pohodi Agripe, metali smo kovance v vodnjak “Fontana di Trevi” in posedeli nekaj minut na Španskih stopnicah.
Ko smo prišli v hotel, smo pojedli obilno večerjo; dijaki po predjedi (testenine) niso mogli več nadaljevati. Noč ki je sledila je bila mirna, zato smo zjutraj lahko zgodaj odšli na pot.
5. novembra nas je pot vodila v katakombe, kjer smo pod dobrim in simpatičnim vodenjem g. Lojzeta, predstavnika salezijancev iz Rakovnika, preživeli eno uro v katakombah.
Čakal nas je še vedno sam Rim. Najprej smo šli svojo resnicoljubnost preveriti k „ustom resnice“ in, k sreči, vsi od tam odšli s celimi rokami. Nato smo prišli do Maksencijevega gledališča, se vzpenjali po Michelangelovem stopnišču do vrha Kapitolinskega griča. Tam smo ugotavljali kdo bo prvi prepoznal kip Marka Avrelija na konju, kdo bo znal povedati kaj o goseh, ki so obvarovale Rimljane pred Galci. Hkrati smo prebirali napise na kipih Dioskurov, Kastorja in Poluksa.
Vodička nas je šaljivo poučila, da SPQR (Senatus PoupulusQue Romanus = senat in rimsko ljudstvo) služi Rimljanom tudi za norčevanje iz samih sebe, ko pravijo: Sono Sporchi Questi Romani.

Z vrha Kapitolinskega griča smo si ogledali Forum, ki nam ga je ga. Alenka podrobno predstavila. Potem smo se peš odpravili proti Panteonu, ki smo si ga imeli čas ogledati tudi znotraj.

Latinski večer

 Letošnji latinski večer se je odvil 5. aprila. Pri pripravi so sodelovali dijaki 1.b in 2.b letnika.

Dijaki 1. letnika so uprizorili skeč kar v latinščini, s katerim so pokazali, kako pomembna je natančnost pri latinskem jeziku. Ostareli duhovnik je namreč naslavljal papeža kot žensko,
kar pa papežu ni bilo preveč po volji.

Nelagoden položaj sta umirili dijakinji, ki sta z branjem Ovidijevih lepotnih nasvetov svetovali pevkam, kako se pripraviti na pevski nastop. Slednje so nam kasneje ob spremljavi kitare zapele Katulovo pesem Uživajva ljubezen Lesbija na melodijo Knockin' on heavens door.

Dijaki so z igro ponazorili, da lahko Ovidijevi nasveti pomagajo tudi pri osvajanju deklet. Dijak klasične gimnazije je bil zelo uglajen in je dekle zlahka povabil na zmenek. Dijak splošne gimnazije pa se je moral najprej naučiti klasičnega osvajanja, ki dekletom še vedno ugaja, kljub modrenim časom. Na tak način je lahko svojo izvoljenko povabil na zmenek. Pomembno je, da mu je s pomočjo prijatelja, ki obiskuje klasično gimnazijo, to tudi uspelo.

Zopet so nas s svojimi glasovi ob spremljavi kitare razveselile dijakinje, ki so odpele Horacijevo pesem Carpe diem na melodijo The house of the rising sun.

Nato pa je sledil še dramski dodatek, ko so dijaki uprizorili odlomek Plautove komedije Aulularia ali Komedija o loncu.

Vse skupaj je po koncu prireditve čakala še polna miza polna antičnih dobrot, ki so jih pripravili dijaki.

Na hodniku je bila tudi razstava z imenom »PROVERBIA LATINA IN IMAGINE«. Ogledali smo si lahko stripe, ki so jih dijaki 2.b letnika risali na temo latinskih pregovorov pod mentorstvom prof. Mateja Plestenjaka.

Zahvaljujem se vsem dijakom in vsem, ki ste prišli na letošnji antični večer. Upam, da so vas dijaki dovolj navdušili, da se antičnega večera udeležite tudi prihodnje leto, ko bo na vrsti nov program in nova igralska zasedba.

Schola Romana - rimska šola

Šolski dan se je za otroke v Rimu pričel v zgodnjih jutranjih urah in se končal pozno popoldne. Tudi rimski otroci so se učili.
Sprva je oče poučeval dečke pisati in brati, skupaj sta spoznavala rimske zakone in običaje. K temu je spadalo tudi spoštovanje in čaščenje bogov. Dečki so morali poznati tudi orožje in se s tem pripravljali od malih nog na vojaško službo. Pater familias se je zavzemal za to, da je dečku predstavil rimske vrednote - virtutes: oče naj bi bil popoln vzor skromnega, pobožnega (do oblasti in bogov), resnega in značajsko neomajnega Rimljana.
Matere so prevzele vzgojo deklic, ki so se naučile vse o gospodinjskih delih (kuhanje, pospravljanjem tkanje, šivanje...).

Nastanek prave šole v Rimu je povzročil prihod grških sužnjev, ki pa so bili izobraženi in zato so postali učitelji. Kljub njihovi izobraženosti niso bili spoštovani. Tudi plača je bila slaba.

Večinoma je pouk potekal na prostem, na stebriščih. Če so bili v "učilnicah", so bile to majhne sobe, kjer je bilo zatohlo zaradi oljenk, ki so jih otroci prinesli s seboj, da so si razsvetljevali pot. Na stenah so imeli podobe pesnikov, verze Homerjevih pesnitev - Iliade in Odiseje, reliefe, ipd.
Magister ludi - učitelj v osnovni šoli - je otroke učil brati, pisati in računati. Računali so s pomočjo kamenčkov. Učenci so v šolo prinašali 2 pomembna pripomočka:

- STYLUS - kovinski ali slonokoščeno pisalo (na eni strani ostro za pisanje, na drugi pa sploščeno za ravnanje voska,
- TABULA CERATA - povoščena tablica, na katero so pisali s stilusom. Več tablic so lahko z vrvico zvezali skupaj in dobili "zvezek".

Učitelji so disciplino vzdrževali s palico.

Z dvanajstim letom se je šolanje za deklice in večino dečkov končalo.

Gramatik - učitelj v srednji šoli -  je poučeval peščico dečkov starih 12 let, ki so se učili sloivnico in književnost latinščine in grščine. Poleg tega je bil poudarek na poznavanju mitologije, zgodovine,... Besedil so se učili na pamet in se naučili veščin recitiranja.

Retor pa je poučeval dečke iz premožnejših družin, ki so bili stari 16 let. Učil jih je govorništva in javnega nastopanja. Teme so bile izmišljene, distancirane od resničnosti. Na tej stopnji izobraževanja so spoznavali filozofijo, matematiko in astronomijo. Znano je, da so bili rimski govorniki poznavatelji vseh področij, razgledani in izobraženi ljudje.

Seveda pa so premožnejši Rimljani poznali tudi to, kar danes imenujemo fakulteta - šolali so se v grških filozofskih šolah, kjer so spoznavali zakladnico grškega znanja - ddramatika, poezijo, logiko, matematiko in filozofijo.

Familia Romana - rimska družina



Familia Romana

V rimski družini je vladala tiranija, saj je imel oče, paterfamilias, popolno oblast nad življenjem svojih otrok. Takoj ob rojstvu otroka je prišel do žene in vzel v naročje otroka. Če se je rodila deklica, je imela manj možnosti za preživetje. Oče je otroka zavrnil tako, da ga je položil na tla. Takega otroka so zapustili in če je bil srečen, ga je kdo našel in ga vzel pod svoje okrilje.

Žena je opravljala gospodinjska dela, služila je soprogu in hčerke poučila o hišnih opravilih. Dečki so hodili v šolo.

Bogate Rimljanke so bile bolj neodvisne od revnih: zahajale so v gledališča in kopališča. Niso pa imele nobene politične moči.

Poroke so bile dogovorjene in niso se ozirali na ljubezen. Verjeli so, da se ljubezen sčasoma razvije med partnerjema in včasih se je to celo zgodilo.

Plinius Minor, Ep. VI, 4
C. PLINIUS CALPURNIAE SUAE S.
Numquam sum magis de occupationibus meis questus, quae me non sunt passae aut proficiscentem te valetudinis causa in Campaniam prosequi aut profectam e vestigio subsequi. Nunc enim praecipue simul esse cupiebam, ut oculis meis crederem quid viribus quid corpusculo apparares, ecquid denique secessus voluptates regionisque abundantiam inoffensa transmitteres. 3 Equidem etiam fortem te non sine cura desiderarem; est enim suspensum et anxium de eo quem ardentissime diligas interdum nihil scire. 4 Nunc vero me cum absentiae tum infirmitatis tuae ratio incerta et varia sollicitudine exterret. Vereor omnia, imaginor omnia, quaeque natura metuentium est, ea maxime mihi quae maxime abominor fingo. 5 Quo impensius rogo, ut timori meo cottidie singulis vel etiam binis epistulis consulas. Ero enim securior dum lego, statimque timebo cum legero. Vale.

Tisti, katerih zakon se ni tako obnesel, so lahko vedno poiskali izhod na sodišču; ločitev ni bilo težko doseči in je bila dostopna tako ženskam kot moškim.