Schola Romana - rimska šola

Šolski dan se je za otroke v Rimu pričel v zgodnjih jutranjih urah in se končal pozno popoldne. Tudi rimski otroci so se učili.
Sprva je oče poučeval dečke pisati in brati, skupaj sta spoznavala rimske zakone in običaje. K temu je spadalo tudi spoštovanje in čaščenje bogov. Dečki so morali poznati tudi orožje in se s tem pripravljali od malih nog na vojaško službo. Pater familias se je zavzemal za to, da je dečku predstavil rimske vrednote - virtutes: oče naj bi bil popoln vzor skromnega, pobožnega (do oblasti in bogov), resnega in značajsko neomajnega Rimljana.
Matere so prevzele vzgojo deklic, ki so se naučile vse o gospodinjskih delih (kuhanje, pospravljanjem tkanje, šivanje...).

Nastanek prave šole v Rimu je povzročil prihod grških sužnjev, ki pa so bili izobraženi in zato so postali učitelji. Kljub njihovi izobraženosti niso bili spoštovani. Tudi plača je bila slaba.

Večinoma je pouk potekal na prostem, na stebriščih. Če so bili v "učilnicah", so bile to majhne sobe, kjer je bilo zatohlo zaradi oljenk, ki so jih otroci prinesli s seboj, da so si razsvetljevali pot. Na stenah so imeli podobe pesnikov, verze Homerjevih pesnitev - Iliade in Odiseje, reliefe, ipd.
Magister ludi - učitelj v osnovni šoli - je otroke učil brati, pisati in računati. Računali so s pomočjo kamenčkov. Učenci so v šolo prinašali 2 pomembna pripomočka:

- STYLUS - kovinski ali slonokoščeno pisalo (na eni strani ostro za pisanje, na drugi pa sploščeno za ravnanje voska,
- TABULA CERATA - povoščena tablica, na katero so pisali s stilusom. Več tablic so lahko z vrvico zvezali skupaj in dobili "zvezek".

Učitelji so disciplino vzdrževali s palico.

Z dvanajstim letom se je šolanje za deklice in večino dečkov končalo.

Gramatik - učitelj v srednji šoli -  je poučeval peščico dečkov starih 12 let, ki so se učili sloivnico in književnost latinščine in grščine. Poleg tega je bil poudarek na poznavanju mitologije, zgodovine,... Besedil so se učili na pamet in se naučili veščin recitiranja.

Retor pa je poučeval dečke iz premožnejših družin, ki so bili stari 16 let. Učil jih je govorništva in javnega nastopanja. Teme so bile izmišljene, distancirane od resničnosti. Na tej stopnji izobraževanja so spoznavali filozofijo, matematiko in astronomijo. Znano je, da so bili rimski govorniki poznavatelji vseh področij, razgledani in izobraženi ljudje.

Seveda pa so premožnejši Rimljani poznali tudi to, kar danes imenujemo fakulteta - šolali so se v grških filozofskih šolah, kjer so spoznavali zakladnico grškega znanja - ddramatika, poezijo, logiko, matematiko in filozofijo.

Familia Romana - rimska družina



Familia Romana

V rimski družini je vladala tiranija, saj je imel oče, paterfamilias, popolno oblast nad življenjem svojih otrok. Takoj ob rojstvu otroka je prišel do žene in vzel v naročje otroka. Če se je rodila deklica, je imela manj možnosti za preživetje. Oče je otroka zavrnil tako, da ga je položil na tla. Takega otroka so zapustili in če je bil srečen, ga je kdo našel in ga vzel pod svoje okrilje.

Žena je opravljala gospodinjska dela, služila je soprogu in hčerke poučila o hišnih opravilih. Dečki so hodili v šolo.

Bogate Rimljanke so bile bolj neodvisne od revnih: zahajale so v gledališča in kopališča. Niso pa imele nobene politične moči.

Poroke so bile dogovorjene in niso se ozirali na ljubezen. Verjeli so, da se ljubezen sčasoma razvije med partnerjema in včasih se je to celo zgodilo.

Plinius Minor, Ep. VI, 4
C. PLINIUS CALPURNIAE SUAE S.
Numquam sum magis de occupationibus meis questus, quae me non sunt passae aut proficiscentem te valetudinis causa in Campaniam prosequi aut profectam e vestigio subsequi. Nunc enim praecipue simul esse cupiebam, ut oculis meis crederem quid viribus quid corpusculo apparares, ecquid denique secessus voluptates regionisque abundantiam inoffensa transmitteres. 3 Equidem etiam fortem te non sine cura desiderarem; est enim suspensum et anxium de eo quem ardentissime diligas interdum nihil scire. 4 Nunc vero me cum absentiae tum infirmitatis tuae ratio incerta et varia sollicitudine exterret. Vereor omnia, imaginor omnia, quaeque natura metuentium est, ea maxime mihi quae maxime abominor fingo. 5 Quo impensius rogo, ut timori meo cottidie singulis vel etiam binis epistulis consulas. Ero enim securior dum lego, statimque timebo cum legero. Vale.

Tisti, katerih zakon se ni tako obnesel, so lahko vedno poiskali izhod na sodišču; ločitev ni bilo težko doseči in je bila dostopna tako ženskam kot moškim.